V največjem podzemnem kamnolomu
Foto obisk kamnoloma Lipica I in Lipica II - 2025-02
Kamnolom Lipica, znan predvsem po svojem znamenitem belem apnencu, ima bogato zgodovino, ki sega več stoletij v preteklost. Začetki pridobivanja lipiškega apnenca segajo že v antični čas, vrhunec pa je doseglo v času Beneške republike. Zaradi edinstvene svetle barve, odpornosti in enostavne obdelave se je uporabljal za tlakovanje cest, gradnjo palač, cerkva in drugih pomembnih zgradb.
Danes sta na področju Lipice dva aktivna kamnoloma, Lipica I in Lipica II. Načrtno pridobivanje kamna se je začelo leta 1933 v Lipici I, takrat poimenovanem kot kamnolom Lokev. Leta 1947 je kamnolom prevzela družba Marmor Sežana, ki izvaja dela še v kamnolomih Doline in Kopriva. Površinski kamnolom Lipica I se na površju razteza v velikosti okoli 160 × 70 metrov in je med vsemi kamnolomi največji. V globino so prodrli že okoli 40 metrov globoko, vendar na nekaterih mestih nadaljujejo tudi s podzemnim pridobivanjem kamna. Ena od prednosti takšnega načina je ohranitev površine nad kamnolomom, saj ta ostane nespremenjena.
Kamnolom Lipica II, v katerem so začeli s pridobivanjem leta 1986, se razteza le podzemno in velja za največji podzemni kamnolom v Sloveniji. Edina vez s površjem je strma cesta, ki se spusti več kot 50 metrov globoko do številnih velikanskih galerij. V eni od galerij so delavci med žaganjem stene naleteli večji vhod v jamo s stopnjastimi brezni, katero so jamarji raziskali do globine 210 metrov (merjeno od površja).
Največja in najdaljša galerija se kmalu po vstopu nadaljuje z ogromnimi dimenzijami. Vsi ti gigantski prostori so plod človeške iznajdljivosti in prav težko si je predstavljati količino in težo vseh izrezanih blokov. Čeprav bi jih lahko imenovali jamo, gre vendarle za umetno ustvarjene prostore, ki so teoretično lahko tudi nestabilni, a so z merilnimi točkami ves čas pod nadzorom. Navsezadnje sta za varnost najpomembnejša tehnologija izreza in izkušenost delavcev, ki tudi popisujejo in beležijo razpoke, te pa določajo nadaljnji potek prostorov.
Med našim fotografskim obiskom smo seveda zaupali trdnosti sten in nosilnih stebrov. Natančno izrezane galerije ponujajo čudovite možnosti osvetljevanja, s prelivanjem svetlobe iz različnih virov pa jim lahko na kreativen način poudarimo manjkajočo globino. Seveda pa lahko globino, kot tretjo dimenzijo, najbolj celovito prikažemo s stereo fotografijo. Za pokušino je na voljo spodnja slika (zgoraj za vzporedno in spodaj za navzkrižno gledanje), več pa v obliki projekcije, ki se bo vrtela na naslednjih Dnevih stereoskopije. Na koncu naj se še zahvalim podjetju Marmor Sežana, da so mi omogočili fotografiranje v kamnolomu.
