Jame - Peter Gedei Jamska fotografija

Leto 2019 je bilo leto jubilejev. Praznoval sem 50. rojstni dan, 30. letnico ukvarjanja z jamsko fotografijo, 20. letnico moje prve spletne strani in 10. letnico prve nagrade za fotografijo iz Kačne jame na velikem fotografskem natečaju Poslikajmo Slovenijo. Obletnice se je spodobilo obeležiti na lep način in kaj je lepšega, kot razstaviti 50 fotografij v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Tokratno razstavo sem poimenoval Podzemni svetovi, spremno besedo pa je prispeval priznani fotograf in urednik fotografije pri National Geographic Slovenija Arne Hodalič. Vendar pa v sklopu jubilejev to ni bila edina razstava. Pridružile so se ji razstave še v Notranjskem muzeju v Postojni in v knjižnicah Domžale ter Prežihov Voranc v Ljubljani. Ob tem je izšlo tudi nekaj intervjujev v revijah NSS News, Zarja Jana, Digitalna kamera in reviji Jamar.

Še nekaj besed o razstavi

Jamska fotografija sodi med zahtevnejše fotografske zvrsti. Ustvarjalec se mora dobro znajti v surovem jamskem okolju, še večji izziv pa je zanj pomanjkanje naravne svetlobe kot osnovne sestavine fotografije. Slednje jamski fotograf premaguje z uporabo umetne svetlobe in jo domišljeno umešča v prostor. Fotografa spremlja skupina jamarjev, ki so nepogrešljivi za prenos opreme in aktivno sodelujejo tudi pri fotografiranju. Ko avtor v prizor vključi jamarja, nakaže razsežnosti prostora, ki bi brez človeške podobe ostale nepredstavljive. Tako je vsaka jamska fotografija tudi pomnik naporov in prizadevanja skupine, njihove dolge poti do podzemnega sveta, skozi ožine, brezna, dvorane. Ta neprijazni jamski prostor je neverjetno razgiban, poln pestrosti, in tvori prave podzemne svetove. Gre za pokrajine, ki počivajo v brezdanji temi in so večini ljudi nedostopne. Ko jih osvetljene zazna fotografski aparat, zaživijo in se razkrijejo v vsej svoji barvitosti, veličastni razsežnosti, z neverjetnimi oblikami in podzemnimi rekami. Pogledu se odprejo neslutene, umetelne stvaritve narave, ki dosegajo ali celo presegajo lepoto nam vidnih nadzemnih pokrajin. Ko fotograf vstopa v te prostore, je pred njim težka naloga, katere dele izbrati in kako jih zajeti s kamero. Največji izziv pa je zanj postavitev luči, osvetlitev, ki bi na fotografiji najlepše predstavila izbrani prostor. K moči Petrovih jamskih fotografij pripomorejo dolgoletne izkušnje in izostren občutek za prostor, svetlobo, estetiko. Ob fotografijah, ki razkrivajo lepoto, iztrgano temi, lahko le od daleč slutimo, koliko truda in predanosti se skriva za njimi. Izžarevajo ljubezen do jamskega podzemlja in strast do njenega upodabljanja. Dotikajo se večnih vprašanj o naši povezanosti z naravo, naši majhnosti v primerjavi z negostoljubno, v temo zavito divjino ter končno tudi vznemirljivih tem o svetlobi in temi, o tistem, kar osvetlimo, in tistem, kar ostaja skrito v globinah.