ensl

Ko zapiha Burja

Veliko odkritje pri Kozini - 2013-04

V jami Burja nas je nazadnje prepihalo točno pred štirimi leti. Takrat smo na povabilo Claudia in Stojana fotografsko zabeležili lepote jame, ki jim v teh krajih, roko na srce, kar stežka najdemo dostojno primerjavo. Že takrat, ko je bila jama le ozka špranja iz katere je močno pihalo, je bilo mogoče slutiti, da bo tokrat šlo za nekaj izjemnega. In res, odprla se je čudovito zasigana jama, z ogromnimi prostori in redkimi tvorbami.

Tokrat smo se podali v končne dele, kjer je na zadnji akciji raziskovalcem zmanjkalo kar nekaj metrov vrvi. Pot do tja ni enostavna. Vhodna ozka špranja se po kratkih stopnjah močno razširi v prostorno brezno, kateremu sledimo vse do dvorane na 160. metrih globine. In ko misliš, da se jama tu konča, te prijetno preseneti 50 metrski kamin, ki se na vrhu prevesi v čudoviti dvorani, vse do Karfijolastega brezna.

Tam so se pred leti raziskave zaustavile, vendar Claudiova raziskovalna vnema v tem času ni počivala. Kasneje je jamo zopet opremil in pričel z iskanjem prehoda v labirintu spustov in vzponov Karfijolastega brezna. Prepih je bil občuten, a prehoda ni bilo nikjer. Končno je s pomočjo ajdovskih jamarjev našel pot, ki jih je pripeljala do globjega brezna, našega tokratnega cilja.

Najlepše pri raziskovanju jam je seveda takrat, ko se jama še nadaljuje. In takrat veš zagotovo, da se boš tja še vrnil. Radovednost, ki žene jamarja, je velika, še večja pa so ponavadi pričakovanja. Tokrat so se zaključila v manjši dvoranici s številnimi možnostmi nadaljevanja, kjer smo nižje že lahko opazovali nanose blata, znanilca poplavne cone. A kot nalašč je zopet zmanjkalo vrvi. Po krajšem brskanju v možnih nadaljevanjih so jo Claudio, Vasja in Robert hitro popihali ven, nas pa je čakala še malce daljša fotoavantura.

In ker je bila radovednost prevelika so se čez teden dni zopet vrnili, poglobili jamo na -270 metrov, prišli do sifona in se spet izgubljali v številnih nadaljevanjih. Krasno zagotovilo, da se v jamo zopet vrnemo.

Med fotografiranjem smo se tokrat izgubljali Janez, Valter in Marko.

Galerija

Copyright Peter Gedei